Tina Močnik, 15.09.2020
Sončno avgustovsko jutro se je začelo aktivno – s spoznavanjem Škofje Loke in njenih skritih kotičkov. Pričel se je štiridnevni tabor Orientacijskega kluba Komenda. Nadobudneži v oranžnih majicah smo kmalu zavzeli ulice starega škofjeloškega mesta. Po spoznavanju orientacijske abecede smo se peš odpravili do železniške postaje, nato pa z vlakom najprej preko Jesenic do Bohinjske Bistrice. Čakal nas je pohod do Bohinjskega jezera, ki je minil med klepetom, nabiranjem užitnih rastlin in opazovanjem zanimivosti ob poti. Prvi skok v Bohinjsko jezero je poplačal ves trud prehojene poti.
Po ohladitvi so nas v gozdni šoli že čakali šotori in postavljen labirint s kontrolnimi točkami. Kar hitro smo se ga lotili in najbolj zavzeti so uspeli odteči vseh 18 prog.
Naslednji trije dnevi so minili kot blisk. Dopoldnevi in popoldnevi so bili namenjeni orientacijskim treningom, ki so bili prilagojeni različnemu orientacijskemu znanju, tako da je lahko vsak izboljšal svoje znanje in tehniko. Od gosenice za O-FRIKE, hoje po azimutu in treniranja najboljše izbire poti za O-GENIJE do štafetnega treninga, kjer nisi odvisen samo od sebe, ampak tudi od ostalih članov ekipe. Čas med dejavnostmi smo namenili analizam treningov in predstavitvi rezultatov.
Večere smo preživljali ob ognju, na katerem smo en večer pekli tudi hrenovke na palicah. Seveda ni manjkala najbolj tradicionalna in za mnoge najbolj pričakovana igra tabora – upihovanje svečke…v gozdu…v čisti temi…trenutki, ki si jih zapomniš.
Izziv zadnjega večera je bila kraja zastave tabornikom, ki so taborili istočasno z nami. Po tem, ko smo se dogovorili za pravila, se je akcija začela, a žal nam je na koncu zmanjkalo pol metra do uspeha. Že pripravljamo taktiko za drugo leto in vsekakor se bomo bolje pripravili.
Glede na sončno in toplo vreme smo čas izkoristili tudi za kopanje v jezeru, vožnjo s kanuji, barvanje kamnov in občudovanje okoliških hribov. Za popestritev smo pripravili štafetne igre, pri katerih ni manjkalo smeha.
Čas je vse prehitro minil in zadnji dan nas je čakala tekma, ki je bila izziv za vse. Za nekatere uvod v jesenski del sezone, za druge ponovna aktivacija po poletnem počitku, nekateri najmlajši pa so se na progo prvič podali sami. S ponosom so s kompasom in zemljevidom v roki pritekli v cilj in še dolgo po tem staršem razlagali najrazličnejše dogodivščine s tabora.
Domov smo odšli z novim znanjem, novimi prijatelji in kopico lepih spominov ter odločeni, da se drugo leto spet vidimo.
Nabrali pa smo si tudi energije za tekme, ki nas čakajo v jeseni.