Čeprav bi se komendska orientacijska tekača Matic Blaž in Žan Ravnikar letošnje leto lahko še zadnjič udeležila Evropskega prvenstva v orientacijskem teku za mlajše mladince do 18 let (EYOC), ki je v prvih dneh julija potekalo v Bolgariji, sta ga namenoma izpustila, da sta se bolj osredotočeno pripravljala na Svetovno mladinsko prvenstvo, ki je dobra dva tedna kasneje potekalo na Madžarskem. Konkurenca na slednjem tekmovanju je precej trša; v enotni kategoriji do 20 let se je pomerilo prek 160 mladih športnikov iz okrog 40 različnih držav.
Sam sem takšno potezo sprva smatral predvsem kot pogumno odločitev obeh tekmovalcev, da si pridobita nekaj izkušenj med svetovno elito, vendar smo bili kasneje vsi poznavalci orientacije močno presenečeni nad odličnimi predstavami posebno Matica Blaža, ki je dosegel daleč najboljši slovenski rezultat na tem tekmovanju do sedaj.
Uvrstitev v veliki finale in na koncu odlično 43. mesto je rezultat, ki povprečnemu bralcu ne pove kaj dosti. Naj razložim: Matic je prehitel tekmovalce iz Češke, Danske, Nove Zelandije, Švice, Švedske in še katere orientacijsko razvite države; npr. na Švedskem je orientacija nacionalni šport, s katerim se ukvarja več mladih kot z nogometom, v Švici je nagrado za naj športnika države večkrat prejel tenisač Roger Federer, med športnicami pa orientacijska tekačica Simone Niggli, denimo smučarka Lara Gut je bila na istem izboru šele tretja … da ne bom predolg, naj iz prve roke kaj več pove Matic sam.
Matic, najprej ti izrekam iskrene čestitke za odlične nastope. Sedaj pa, lahko na kratko opišeš, kako je bilo?
Hvala. To tekmovanje presega vsa, kar sem jih do sedaj spoznal v orientaciji. Najboljši tekmovalci so trenirani kot živali, po peščinah tečejo precej hitreje kot 3 min/km (20 km/h). Tekmovanje na dolgih razdaljah je bil pravi test vzdržljivosti, prek sipin in grmičevja smo pretekli 15 km zračne linije, v praksi nekaj več kot 18. Za progo sem v vročini porabil nekaj več kot 100 min, mislil sem, da naslednji dan ne bom mogel niti vstati iz postelje.
Pa vendar ti je uspelo?
(smeh) Ja, je. Masaža precej pomaga. Drugi tekmovalni dan se zame žal ni iztekel po pričakovanjih, v disciplini šprint sem bil diskvalificiran; manjkala mi je ena točka. Kako je prišlo do tega, še sedaj ne vem, očitno sem bil res utrujen. Ampak k sreči je pred kvalifikacijsko tekmo na srednji razdalji sledil dan počitka, tako da sem se spravil v red. Od te tekme sem največ pričakoval, navsezadnje sem se nanjo tudi največ pripravljal.
Oprosti, da te prekinjam. Kako si se pripravljal?
Že lansko leto smo izvedli trening kamp na Madžarskem, kjer smo tekli na terenih, ki so selo podobni tekmovalnemu. Obenem sem si pridobil starejšo izdajo zemljevida tekmovalnega terena, ki sem se ga poskušal čim bolje naučiti. Zemljevid sem prerisoval, včasih le relif, včasih rastje, včasih vse skupaj, tako da sem si narisal kar nekaj svojih zemljevidov tekmovalnega območja. Razmišljal sem, kje bi bile lahko kontrolne točke in kako bi odtekel posamezne etape. Verjamem, da gredo v orientaciji tehnična, psihološka in fizična priprava z roko v roki. Trema na večjih tekmah mi sicer ne dela težav, kljub temu pa pred štartom vedno izvajam sprostilne vaje. Kar se tiče fizične priprave, je moja slabša stran. Za slovenske razmere sicer tečem zelo hitro, a najboljši tuji tekmovalci so tu še kak korak pred menoj.
Da nadaljujeva. Kako je bilo na kvalifikacijah?
Moj tekmovalni cilj je bila uvrstitev v B finale (od 60. do 120. mesta). Sicer pa progo odteči brez napak, brez nepotrebnega iskanja kontrolnih točk. Vedel sem, da bodo napake zaradi gostega rastja in posledično slabe vidljivosti na terenu pri večini tekmovalcev zelo pogoste. Čeprav sem sam malo počasnejši, bi lahko brez napak odtekel dobro. Nekaj manjših se je vseeno pripetilo, a v resnici mi je šlo precej dobro. V svoji kvalifikacijski skupini sem dosegel 12. mesto in se gladko uvrstil v A finale, to je med 60 najboljših. Finala, ki je sledil naslednji dan, me je bilo kar malo strah. Na prvo točko sem imel težave, potem je steklo. Na koncu je bila utrujenost prevelika, naredil sem večjo napako in eno zadnjih točk iskal 5 min. Škoda. Končal sem na 43. mestu, brez velike napake bi dosegel 30. mesto, kar bi bilo res super. Boljši v nobenem primeru ne bi mogel biti, razlika med prvimi dvajsetimi uvrščenimi je bila le tri minute. Vsak od teh tekmovalcev bi lahko zmagal. Na dolgih progah Švedov recimo sploh ni bilo med prvimi desetimi, na srednjih so zasedli prva tri mesta…
Verjamem, da boš v prihodnosti rezultate na tem tekmovanju še izboljšal. Kako pa boš preživel počitniški čas, čas pred Prvenstvom Jugovzhodne Evrope (SEEOC), ki bo letos konec avgusta v Sloveniji?
Po tekmovanju sem se že malo spočil, tako da bom počasi začel z novimi pripravami. Najprej greva z Žanom in še nekaterimi prijatelji v Francijo, kjer pomagamo pri pripravi velike orientacijske tekme. V zameno imamo poravnano štartnino, hrano in bivanje. Ko se vrnem v Slovenijo, bom nekaj časa »treniral« na žagi, ki jo vodi sorodnik moje punce, vmes bomo izvedli še nekaj krajših »vikend priprav« in SEEOC bo kmalu pred vrati.
Matic, hvala za pogovor. Želim ti prijetne in pestre počitnice, na naslednjih tekmovanjih pa odlične nastope.